Prvorazredni judoist v vlaku drugega razreda

Avtor: Zmago Gomzi
Datum: 16. 05. 2002


Vse štiri dni evropskega prvenstva v judu bo v dvorani Tabor tudi Stanko Topolčnik - Top, ki bo sodeloval v delu sodniške organizacije. Danes 54-letni Topolčnik je legenda slovenskega juda. Maja leta 1969 je v belgijskem Ostendeju kot prvi slovenski judoist osvojil prvo in hkrati doslej edino odličje na evropskih članskih prvenstvih v judu.

Na postaji nikogar
"Tega dosežka se spomnim, kot da se je zgodil včeraj. V Ostende sem potoval kot član jugoslovanske reprezentance, saj sem bil državni prvak v kategoriji do 63 kg. Star sem bil 21 let in to je bilo zame prvo člansko evropsko prvenstvo. V prvi borbi sem premagal žvicarja Noglerja, v drugi Francoza Mouniera, v osmini finala Poljaka Mieczkowskega, v četrtfinalu Nemca Wernerja. V polfinalu me je čakal Nemec Scholz, ki sem ga dva dni pred tem premagal v ekipni tekmi. Trener Jože žkraba (sedanji selektor naše moške reprezentance, op. p.) mi je pred dvobojem svetoval, da taktiziram in napadem šele po četrti minuti. Takrat so borbe trajale pet minut v predtekmovanju, osem v polfinalu in deset v finalu."
Kot se je pozneje izkazalo, se taktika ni obnesla. "Znan sem bil po tem, da sem se boril napadalno od prve minute, zato mi taktični boj ni bil pisan na kožo. Nemec je v tretji minuti izvedel tehniko meta wazari (za sedem točk), in kljub temu da sem do konca borbe iz sebe iztisnil vse, kar se je dalo, mi izjemno žilavega tekmeca ni uspelo premagati. Bolj ko razmišljam o tej borbi, bolj se mi dozdeva, da je bila taktika zgrešena. Toda tudi tretjega mesta sem bil izjemno vesel."
Po osvojenem bronu se je Topolčnik zadovoljen vračal domov. Nestrpno je čakal, da podeli radost s sotekmovalci in prijatelji. "S Stankom Rebernakom, sotekmovalcem v JK Impol, ki je prav tako nastopil v Ostendeju, sva v Slovensko Bistrico pripotovala z avtobusom iz Ljubljane v jutranjih urah, dan po prvenstvu. O kakšnem sprejemu ni bilo ne duha ne sluha, peš sva jo mahnila proti domu in tu in tam naletela na kakšnega prijatelja, ki nama je stisnil roko. žele čez nekaj dni so v JK Impol in podjetju Impol pripravili sprejem in dobil sem nekaj daril. Spomin na ta dogodek je trpek, zato pa mi je v veliko prijetnejšem spominu ostal sprejem pri Titu."
Po Ostendeju je Topolčnik nastopil še na osmih evropskih prvenstvih, a nikoli ni ponovil dosežka iz Belgije. "Dvakrat sem bil peti. Nastopil sem tudi na štirih svetovnih prvenstvih, a brez vidnejšega uspeha. žestkrat sem bil članski državni prvak v bivši Jugoslaviji, z JK Impol iz Slovenske Bistrice, v katerem sem leta 1962 začel in leta 1981 sklenil tekmovalno pot, sem osvojil dva naslova državnega ekipnega prvaka. Prvega leta 1975 kot tekmovalec, drugega leta 1983 kot trener članske ekipe. V ekipi leta 1975 so nastopili še Janez Vidmajer, Slavko Rebernak, Anton Leskovar in Baldomir Dragič. Trikrat sem tudi osvojil Baumgartnov pas, vselej po finalnih bojih z domala enkrat težjimi tekmeci. Poleg tega se lahko pohvalim, da sem kot prvi bistriški športnik nastopil na olimpijskih igrah, in sicer leta 1972 v Muenchnu."

Tovarna velika opora
Stanko Topolčnik je bil na treningih pojem izjemno prizadevnega in na tekmovanjih nepopustljivega borca. Ni se predal do zadnjega atoma moči. "Ko sem kot petnajstletnik začel trenirati pri JK Impol, sem bil odločen, da bom športu podredil vse. Pot od rojstne Kovače vasi do sindikalne dvorane podjetja Impol, kjer so najprej bili treningi, in pozneje do stare športne dvorane v Slovenski Bistrici, sem največkrat premagal v teku. Moj prvi trener je bil Martin Teršak, pozneje me je dolga leta izredno uspešno treniral Franc Pliberšek. Ko sem se zaposlil, sem poznal le dom, delo in šport. Prvi odmevnejši uspeh sem dosegel leta 1968, ko sem v kategoriji do 63 kg osvojil naslov državnega mladinskega in članskega prvaka."
V Slovenski Bistrici je bil judo od nekdaj paradna športna panoga. Tovarna Impol klubu stoji ob strani od njegovega nastanka. V klubu so prevladovali tekmovalci, katerih starši so bili zaposleni v tovarni Impol ali pa so sami delali v tej tovarni. "Tovarna je vselej imela posluh za judo in tudi sam sem leta 1968 dobil zaposlitev v tem podjetju. Sedaj delam v Tehniki set, ki je del nekdanjega velikega Impola. Judoisti in JK Impol smo vselej imeli trdno oporo v vodstvu podjetja in tudi sedaj je tako. Moja generacija je veliko garala, judo je bil za nas prva in zadnja stvar, razmere za trening še zdaleč niso bile takšne, kakršne so sedaj. Na tekmovanje smo se vozili v vlaku drugega razreda, tudi vso noč. Uspehi pa so vendarle bili."
Kot pri vsakem športniku je tudi za Topolčnika napočil čas, ko je moral dati tekmovalnemu judu slovo. "Tekmovalno pot sem sklenil leta 1981 na državnem prvenstvu v Mariboru, potem sem začel znanje in izkušnje kot trener prenašati najprej na mlajši rod tekmovalcev, pozneje pa sem bil trener članske vrste Impola. Kar devet let. Z njo sem leta 1983 osvojil naslov državnega prvaka v nekdanji Jugoslaviji. Konkurenca je bila izjemno ostra. JK Impol je v prvi jugoslovanski ligi nastopal kakšnih dvajset let, poleg dveh naslovov državnega prvaka pa je bil še enajstkrat drugi. Vrh jugoslovanskega juda so krojili Mladost Zagreb, Partizan in Slavija Novi Sad, železničar Sarajevo, Rakovica Beograd in Split."

V Splitu postal Top
V tem dalmatinskem mestu je Topolčnik tudi dobil vzdevek, ki se ga je oprijel za vse čase. "Ko smo leta 1967 nastopili v Splitu, je bil po tekmovanju sprejem pri tamkajšnjem županu. Ko je izgovarjal priimke judoistov našega kluba, mu niso in niso šli iz ust. Najtežje mu je z jezika šel moj, zato je tako, bolj v šali, vzkliknil 'lažje bi bilo, če bi se imenovali Top' in od takrat sem Top."
Stanka Topolčnika kljub temu da je sklenil tekmovalno pot, večkrat videvamo na blazinah - v vlogi sodnika. "Soditi sem začel leta 1974. Pomeni mi sprostitev. Na prvenstvu v Mariboru bom deloval v sodniški organizaciji. Tako bom imel veliko možnosti, da se srečam z nekdanjimi tekmeci, ki bodo v Mariboru bodisi trenerji ali spremljevalci tekmovalcev. Poleg tega bom bliže dogodkom na blazinah. želim, da bi bilo prvenstvo uspešno tudi za slovenski judo. Srečen bi bil, če bi kakšna kolajna ostala doma. Veliko bližje kot fantje so temu podvigu dekleta. Moška vrsta je dobro sestavljena, škoda le, da v posamični konkurenci ne bo nastopil Klemen Ferjan; fant si je z uspehi to zaslužil."
Zmago Gomzi
Dragiša Modrinjak/Fotoarhiv Večera
Stanko Topolčnik - Top (na levi) je bil v letih od 1969 do 1981 vrhunski judoist.