Kuremen se v druŽbi sumo borcev ne počuti najbolje

Avtor: Miha žimnovec
Datum: 20. 07. 2003
Slovenska judoista Raša Sraka in Klemen Ferjan se na svetovno prvenstvo pripravljata na Japonskem

Ljubljana - Čeprav jih od svetovnega prvenstva v Osaki (od 11. do 14.
septembra), kjer si bo po najboljših pet judoistov v vsaki kategoriji
neposredno izbojevalo pravico do udeležbe na olimpijskih igrah prihodnje leto v Atenah, ločita slaba dva meseca, se slovenski reprezentanti že vneto pripravljajo na vrhunec sezone. Da bi se nanj kar najbolje pripravila, so se
v bežigrajskem klubu vnovič odločili, da svoja tekmovalca z izpolnjenima normama za svetovno prvenstvo Rašo Sraka (do 70 kg) in Klemena Ferjana (do 81 kg) vnovič pošljejo na 'dodatno izpopolnjevanje' na Japonsko.

Najprej se je v 'deželo vzhajajočega sonca' podal Ferjan, ki pod vodstvom japonskih strokovnjakov vadi na tokijski univerzi Čuo. "Tu je okrog 25 judoistov-študentov in deset profesionalcev. Vsak dan (od ponedeljka do sobote) imamo po dva treninga - prvega že ob sedmih zjutraj, drugega pa ob petih popoldan. Jutranji je namenjen telesni in kondicijski vadbi, popoldanski pa borbam. Zaradi teh bi vsakemu judoistu svetoval obisk Japonske, saj je tu ogromno odličnih 'sparing partnerjev'. Vedno znova, tu
sem že četrtič, sem presenečen nad njihovo izjemno tehnično podkovanostjo. Ju-do v 'deželi vzhajajočega sonca' dobesedno pomeni mehka-pot, kar ni nič
čudnega, saj judoisti že od malih nog upoštevajo osnovne zakonitosti te borilne veščine: načelo pravega trenutka, popusti, da boš zmagal, itn. Doslej sem tu vsakič napredoval in prepričan sem, da bom tudi to pot veliko odnesel od priprav," nam je v elektronski pošti sporočil absolvent telekomunikacij na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani in dodal: "Judo je na Japonskem več kot zgolj šport. Je način življenja in študenti, ki so vjudoističnem
oddelku, se s pomočjo tega borilnega športa postopoma pripravljajo na poznejše življenje. V prvem letniku so t. i. kohaji, kar pomeni, da so 'deklice za vse'. Zadolženi so za jutranje bujenje, čiščenje sob, telovadnic,
profesionalnim judoistom perejo kimona, brisače itd. Iz leta v leto so bolj svobodni, tako da je v četrtem letniku eden od njih že kapetan moštva, ki se s trenerjem dogovarja, kako bodo trenirali, nekdo drug pa je tajnik, ki skrbi za denarne in organizacijske zadeve pri klubu. Najboljši po končani fakulteti postanejo profesionalci v dobrih podjetjih, nekateri se zaposlijo na policiji, ..."
Japonci so našega judoista navdušili z gostoljubnostjo. "Zelo so prijazni in radovedni. Veliko jih sicer še ni slišalo za Slovenijo, zato jim ponavadi
rečem, da naša država leži v Evropi zraven Italije in pod Avstrijo. Ne vem, zakaj, toda tistim, ki pravijo, da poznajo našo državo, vseeno ne verjamem povsem. A kakšnih petdeset jih zdaj vsaj približno ve, od kod prihajam," je
še zapisal 23-letni Ferjan, ki ga v 'deželi samurajev' moti zelo malo stvari. že najbolj to, da le redki govorijo angleško, tako da bi bilo sporazumevanje močno oteženo, če ne bi tudi sam poznal nekaj osnovnih japonskih besed.
Veliko si kajpak pomaga tudi z rokama. "Za nameček je zame življenje tu zelo drago, kar še posebej velja za prevoze in hrano. Mogoče je slišati malce smešno, ampak zdaj sem se že naučil kupovati sadje na razprodajah. Zadnjič
sem, denimo, moral zaradi manjšega vnetja noge obiskati zdravnika, ki mi je za petminutni pregled in nekaj tabletk zaračunal kar 15.000 tolarjev, za triminutno vožnjo s taksijem do zdravstvenega doma pa sem odštel 2000
tolarjev. Na ponovni pregled sem šel raje s kolesom," je priznal 'Celjski grof', kakor se ga je prijel vzdevek v Sloveniji, medtem ko ga na Japonskem kličejo Kuremen, kar je njihova izgovorjava njegovega imena. V dobrem spominu mu bo ostal tudi obisk restavracije, v kateri lahko poldrugo uro naročaš, kar hočeš in kolikor hočeš. Vstopnina znaša 6000 tolarjev na
osebo, kar je za japonske razmere precej poceni. "Dvomim, da so imeli od štirih lačnih judoistov dobiček. Drugače pa je tukajšnja hrana odlična. Poudarek je na morskih sadežih, ribah in zelenjavi, vsak obrok pa vsebuje riž
in nekakšno morsko juho. Kruha ni, imajo pa v trgovinah toast," se nad japonskimi dobrotami navdušuje judoist Bežigrada, ki ga - kot sam pravi - najbolj živčnega delajo sumo borci. Ti se po njegovih besedah na njihovi
fakulteti nosijo kot bogovi. "Njihov kohai v šolskem avtobusu z brisačami zasede polovico sedežev. A moram obenem priznati, da me je po lanskem ogledu njihov trening prijetno presenetil, saj je težji, kot sem si predstavljal. Takrat sem spoznal tudi univerzitetnega prvaka Japonske, ki je zdaj že med profesionalci, a njegovega imena ne poznam, ker je medtem dobil novega," je
še pristavil Ferjan, ki je ta čas na evropski jakostni lestvici na 16. mestu. Njegov cilj za svetovno prvenstvo je jasen: uvrstitev med najboljšo peterico
in vstopnica za olimpijske igre, za katere gara že od prvega razreda osnovne šole, ko je začel trenirati judo.