Ni še odpeljal zadnji vlak proti Atenam

Avtor: Miha žimnovec
Datum: 14. 09. 2003
Slovenske judoistke so tudi na veliko začudenje Franca Capellettija, glavnega športnega direktorja pri Evropski judoistični zvezi ("očitno za judo drži podobno kot za vino, za katerega v Italiji pravimo, da najboljše prihaja iz majhnih sodov"), v zadnjih letih zagospodarile na evropskih blazinah. Meteorski vzpon se je začel z mladinskimi svetovnimi in evropskimi prvenstvi, na katerih so bile Raša Sraka, Petra Nareks in Urška žolnir dobesedno
abonirane na kolajne, in nadaljeval na turnirjih za svetovni pokal, na katerih so kot po tekočem traku nizale uvrstitve med najboljšo trojico in na ta način uspešno prestopile prag članske konkurence. Da gre za res izjemno
nadarjene tekmovalke, pa so "vražje Slovenke" - navijači so si vzdevek zanje sposodili od smučark - dokazale na zadnjih dveh evropskih prvenstvih. V Mariboru sta lani Nareksova in Sraka osvojili bronasti kolajni ter Sloveniji
tako po sušnih triintridesetih letih spet izbojevali lovoriki na tako velikem tekmovanju, še uspešnejše pa je bilo za naše zastopstvo letošnje prvenstvo stare celine v Düsseldorfu, kjer se je Sraka ovenčala z naslovom evropske
prvakinje, podvig bežigrajske judoistke pa sta v Nemčiji dopolnili srebrna Nareksova in bronasta Lucija Polavder.
Zavoljo blestečih predstav slovenskih deklet so se razumljivo povečali apetiti tudi za svetovno prvenstvo, od katerega so si v vodstvu naše reprezentance obetali vsaj eno peto mesto, s katerim bi si že zagotovili udeležbo na
olimpijskih igrah prihodnje leto v Atenah. Navzlic izjemno močni konkurenci -
v Osaki moči meri blizu 600 judoistov in judoistk iz 103 držav (!) - se je potihem šušljalo celo o kolajni. Toda želje so eno, realnost drugo, kar se je vnovič pokazalo v minulih dneh. Naši glavni adutki Raša Sraka in Petra Nareks sta prejkone pregoreli v preveliki želji in na koncu ostali povsem praznih rok, veliko bolje pa se ni godilo niti Polavderjevi, Damjanu Petku, Gregu Greifu in Sašu Jerebu, ki mu je, kot kaže, dokazovanje nedolžnosti v dopinški aferi pobralo preveč moči in tako potrebnega miru. Edini svetli točki v našem sicer zelo mladem taboru sta bila žolnirjeva s 13. mestom - v drugem krogu je
šele po zlati točki v podaljšku morala priznati premoč poznejši svetovni prvakinji Argentinki Danieli Krukower - in Klemen Ferjan, ki je z dvema zmagama in porazoma pristal na 9. mestu, a se nekako ne moremo znebiti
občutka, da bi bili lahko njuni uvrstitvi boljši.
Kakorkoli že. Velika priložnost, da bi si slovenski judoisti že na Japonskem izbojevali vozovnice za Atene, je splavala po vodi in po toči zvoniti je prepozno. Zdaj se bodo morali vsi skupaj ozreti k tekmovanjem v začetku
naslednjega leta in si skušati prek evropske jakostne lestvice zagotoviti preostale olimpijske vstopnice. Da so si jih sposobni izboriti, so na evropskih prvenstvih in turnirjih za svetovni pokal nenazadnje že dokazali.