Raša - punca s pravo glavo

Avtor: Vlado Paveo
Datum: 19. 05. 2004
Tekmovalka ljubljanskega Bežigrada bo v Atenah prvi adut v judu
Na tatamiju po možnosti maksimalno zbrana, zatem polna čustev


Foto: Igor Napast

Raša Sraka ve, kako se lotiti tekmic.

že ne 25-letna Raša Sraka ni judoistka, ki bi pozornost pritegnila z atraktivnostjo na blazinah. Bronasta iz Bukarešte tekmice premaguje preudarno, zato je po nesrečnem uvodnem porazu to tudi tokrat znala nadomestiti z nizom zmag, ki so ji prinesle že tretjo zaporedno odličje na evropskih prvenstvih.

- Ni Raša malce nenavadno ime za puncož

"Sestra, ki je precej starejša, je Maša. Mama ima rada kratka in nevsakdanja imena."

- Pa tudi sicer niste prav vsakdanja, saj ste zastavonoša sedanje sijajne generacije slovenskih judoistk.

"Mogoče zato, ker sem najstarejša. Sicer smo vse enake, morda sem le malce izkušenejša in sem kljub vzponom ter padcem, ki spremljajo vsakega v tem športu, zadnji dve leti v konstantni formi. Toda moje reprezentančne kolegice so zelo mlade in lahko dosežejo še veliko."

- Odličja z evropskih prvenstev, lani tudi zlato, in šest uvrstitev na stopničke na letošnjih šestih tekmah svetovnega pokala potrjujejo, da ste kot tekmovalka povsem dozorela.

"Res je. Če pogledam moje največje tekmice, ima vsaka nekaj specifičnega, s čimer zmaguje. Sama mogoče nimam hitrosti in takšnega telesa kot nova evropska prvakinja v moji kategoriji do 70 kg, Nizozemka Edith Bosch, toda zato imam glavo na pravem mestu. Predvsem razmišljanje med borbo me rešuje. Boscheva je gotovo najboljša Evropejka zadnja leta, pa je prvi naslov osvojila šele v soboto v Bukarešti. Kar pomeni, da jo včasih kot skoraj vsako tekmovalko izdajo čustva."

- Tudi vas, kajnež Na tatamiju veliko razmišljate, po koncu pa reagirate čustveno, tudi s solzami sreče ali razočaranja.

"Drži. Na blazini si včasih želim prehitro končati borbo, zato storim napako. Kadar si kaj preveč želiš, ne moreš biti popolnoma zbran, posledica pa je velikokrat napaka. Zato poskušam biti vseskozi popolnoma zbrana, po koncu pa si rečem: "Zakaj ni bilo drugače" ali "hvala bogu, da sem uspela."

- V domačih strokovnih krogih prevladuje prepričanje, da ste prav vi največji adut slovenskega juda, da ste na olimpijadi sposobni osvojiti kolajno, morda celo zlato.

"Tega si ne bi upala napovedovati. Glavna favoritinja bo svetovna prvakinja Japonka Masajo Eno. V njenem klubu na Japonskem sem že trenirala. Vem, da zna razmišljati v pravem trenutku, saj je izvrstna prav na najpomembnejših preizkušnjah. Ko sem jo opazovala na njihovih domačih tekmah, je znala tudi izgubiti, toda, ko je potrebno, je vedno prva. Zato težko rečem, da bo medalja sigurno moja. V judu se lahko vse obrne v sekundi. Da uspeš, moraš imeti svoj dan. Če ga bom imela, mi lahko uspe, če ne, lahko v Atenah izpadem v prvem krogu in ostanem brez uvrstitve."

- Torej je potrebna sreča, ki jo je treba izzvati. Zato bo za nastop na največjem tekmovanju v karieri prav gotovo pomembna priprava.

"Poskušala sem bom pripraviti maksimalno. S trenerjem Januszom Pawlowskim načrtujeva mesec priprav na Japonskem. Natančno se še moramo dogovoriti, kdaj in kam bomo odšli. Verjetno bom vadila še na Poljskem, končne reprezentančne priprave pa bomo imeli v Izoli. Naredila bom vse, da bom v Atenah v pravi formi. Zdaj je treba stisniti. Čeprav sem utrujena, moram potrpeti še tri mesece, potem se bom lahko sprostila in si odpočila."