Vem, da sodim zraven

Avtor: Miha žimnovec
Datum: 30. 07. 2004
že 15 dni do olimpijskih iger v Atenah
Potem ko se je Raši Sraki pred štirimi leti le za las izmuznil iz rok nastop na olimpijskih igrah v Sydneyju, je najboljša slovenska judoistka svoj pogled nemudoma uperila proti Atenam. Ker ni hotela ničesar prepustiti naključju, je že od začetka novega olimpijskega ciklusa trdo garala za uresničitev življenjskega sna in na poti do njega pridno obirala sadove. Doslej najslajšega si je z zlato kolajno v kategoriji do 70 kg lani izbojevala na evropskem prvenstvu v Düsseldorfu, prav neverjeten in težko ponovljiv pa je njen letošnji niz uspehov. Na vseh sedmih tekmah, na katerih je nastopila, se je namreč povzpela na zmagovalni oder in na ta način potrdila vozovnico za Atene.
Začelo se je konec januarja v Moskvi, kjer je na turnirju za svetovni pokal osvojila tretje mesto, nato pa si je v tem tekmovanju izbojevala še po dve bronasti in srebrni kolajni ter eno zlato odličje. Slovesne razglasitve najboljših se je za nameček udeležila tudi na letošnjem evropskem prvenstvu v Bukarešti, kjer se je ovenčala z bronasto kolajno. »čeprav se zavedam, da bo zelo težko, bom storila vse, da se ta serija ne bo končala prav na olimpijskih igrah v Atenah, kjer bodo sicer na enem mestu zbrane vse najboljše judoistke na svetu,« se 24-letna Ljubljančanka zaveda, da je pred njo izjemno zahtevna, a ne nedosegljiva naloga. Zanjo je že velik uspeh, da je v tej hudi konkurenci izpolnila mednarodno olimpijsko normo, vendar pa se zgolj s sodelovanjem v Grčiji še zdaleč ne misli zadovoljiti. »Zdaj ko sem že prišla tako daleč, se seveda ne mislim ustaviti. Iz Aten bom skušala domov prinesti kak dragocen spominek,« je poudarila Sraka, ki je imela pri tem kajpak v mislih eno od kolajn.
Glavni favoritinji v kategoriji do 70 kilogramov sta zanjo dvakratna svetovna prvakinja Japonka Masae Ueno in evropska šampionka Nizozemka Edith Bosch, potem pa je po njenem več judoistk, ki so se sposobne prebiti med najboljšo trojico. Mednje prišteva tudi sebe. »Vem, da sodim zraven, kar sem navsezadnje dokazala z uvrstitvijo na olimpijske igre. Toda podrobnejšim napovedim bi se vseeno raje izognila, ker se utegnejo na atenskih blazinah v hipu postaviti na glavo, kajti judo je dejansko šport trenutka. O zmagi pogosto odloča že delček sekunde. Drobec nepazljivosti in že je lahko po tebi,« je razložila judoistka Bežigrada in poudarila, da noče preveč misliti na olimpijske igre. Boji se, da bi lahko na ta način porabila preveč (pre)potrebne energije. Podobno, kot se ji je to na primer zgodilo na lanskem svetovnem prvenstvu v Osaki, kjer je bila na prizorišču tekmovanja že deset dni pred začetkom šampionata. Občutek ima, da se je s čakanjem iztrošila in se potem ni borila tako, kot zna, ker ni bilo tiste prave napetosti. Na vrhunec sezone se bo pripravila po svojih najboljših močeh. Potem ko je poldrugi mesec preživela na Japonskem, kjer je med drugim vadila s tamkajšnjo državno reprezentanco, se je odpravila še na mednarodne priprave v Braunschweigu v Nemčiji. Na trening je hodila tudi v Celje k Marjanu Fabjanu, selektorju slovenske ženske reprezentance, ki je za sparinge svojih olimpijk povabil precej tujih judoistk, zaključne priprave pa bo opravila v Izoli. V bežigrajskem klubu na žalost nima tekmovalk, ki bi ji bile po meri, zato mora hočeš nočeš pogosto metati tudi fante. Med drugimi tudi svojega spremljevalca Luko Vukoviča, ki je prav tako judoist in jo bo skupaj z Rašinima staršema Bredo in Stanetom, sestro Mašo ter kolegi iz JK Bežigrad spodbujal ob tatamiju v Atenah.
Večjih zdravstvenih težav Raša na srečo ni imela, če izvzamemo manjši poškodbi desnega kolena in prsta na desni nogi, ki se ji vlečeta že dalj časa. A prav ti bi ji utegnili v Atenah prinesti tudi srečo, kajti znano je, da si je najboljša slovenska judoistka največje uspehe izbojevala takrat, ko ni bila stoodstotno pripravljena ...
Raša Sraka je luč sveta ugledala 10. oktobra leta 1979 v Ljubljani. Judo trenira že 12 let pri JK Bežigrad, zadnja štiri leta pa je njen trener pri omenjenem klubu Poljak Janusz Pawlowski. Največji uspeh doslej je z naslovom evropske prvakinje dosegla lani v Düsseldorfu, ob tem pa se lahko pohvali še z dvema bronastima kolajnama na EP v Mariboru 2002 in Bukarešti 2004, petimi zmagami za svetovni pokal, zlato kolajno na sredozemskih igrah v Tuniziji 2001, ... V prostem času, ki ga ima v zadnjih osmih letih – kot poudari – zelo malo, rada plava, rola, kolesari, rešuje križanke in zbira kolajne.

Foto EPA
Noče pretrgati izjemnega niza uspehov – Slovenska judoistka Raša Sraka (desno) se je na vseh sedmih tekmah, na katerih je letos nastopila, povzpela na zmagovalni oder.