Urška Žolnir: Pianistka na blazinah

Avtor: STA
Datum: 17. 08. 2004
Urška žolnir: Pianistka na blazinah

Atene - Judoistka Urška žolnir je slovenskemu judu priborila prvo medaljo na olimpijskih igrah in prvo Sloveniji na igrah 2004 v Atenah. Grenak priokus pušča polfinalni obračun, saj je imela slovenska tekmovalka že zagotovljeno odličje žlahtnejšega leska.

Urška žolnir
Za judo je kriva starejša sestra

žolnirjeva velja za "preroditeljico" slovenskega juda. Bila je prva med varovankami Marjana Fabjana iz celjskega judo kluba Sankaku, ki je osvojila medaljo na mladinskem evropskem prvenstvu in se nato kasneje še enkrat zavihtela na najvišjo stopničko evropskega juda. Za njo sta iz celjske sredine izšli še dve olimpijki, Petra Nareks in Lucija Polavder, ki v dvorani Ano Liossina v predmestju Aten prav tako nosita kimoni s slovenskim grbom. Zdaj je žolnirjeva slovenski judo vpisala med šesterico športov, v katerih so Slovenci v posamičnih kategorijah na poletnih olimpijskih igrah osvojili odličja. Za dve mesti je izboljšala tudi uvrstitev Filipa Leščaka z olimpijskih iger leta 1984 v Los Angelesu, hkrati pa je slovenski judo zmagoslavno vrnila na igre, saj je bil zadnjič zastopan ob prvem samostojnem slovenskem olimpijskem nastopu leta 1992 v Barceloni, ko je ob že omenjenem Leščaku nastopil še žtefan Cuk.

Dvaindvajsetletna žalčanka, 9. oktobra bo dopolnila 23 let, bi bila lahko karkoli - odločitev za judo je bila bolj splet naključij kot kaj drugega. Sama pravi, da je bila v osnovni šoli nadarjena za večino športov, za judo pa je kriva sedem let starejša sestra, ki jo je vpisala v klub. "Ona te možnosti ni imela, saj so potrebni prevozi in vse ostalo, pri meni pa je bilo lažje, saj je sestra imela avto." že danes Urška rada kolesari, ob priložnosti pa odigra ali si ogleda kakšno košarkarsko tekmo. Sicer pa bi bila slovenska vojakinja ob drugačnem spletu okoliščin morda del vojaške godbe. Kar šest let je namreč igrala tudi klavir in ob takšni pripravljenosti za delo bi šlo lahko tudi v to smer.

Urška in njen trener Marjan Fabjan

žolnirjeva: Doma smo se že kregali

žolnirjeva se je odločila za judo. V članski kategoriji je začela izstopati leta 2001 s prvimi uvrstitvami na stopničke na turnirjih svetovnega pokala serije A, nekoliko manj sreče pa je imela na največjih tekmovanjih, kjer je najvišje segla po petem mestu na svetovnem prvenstvu leta 2001 v bavarski prestolnici in nato leto pozneje na domačem evropskem prvenstvu v Mariboru, kjer si je zanesljivo želela več.

Najtežje športno leto je preživljala prav letos. Vse do konca je čakala na vabilo za nastop na olimpijskih igrah, saj je bila prva rezerva. Ko je že vse kazalo, da bo ostala brez nastopa, z mamo sta se že dogovorili, da v turistični agenciji poiščeta kakšno ugodno ponudbo za počitnice, pa je tri dni pred igrami in teden dni pred nastopom vendarle prišlo vabilo - odpovedala je Urugvajka. Obleko za igre je dobila celo zadnji dan pred odhodom. "Bilo je res mučno. Nazadnje smo se že kregali doma." Kljub vsemu pa je uspela žolnirjeva ves čas trenirati, še največ dela pa je imel z njo trener Fabjan, da jo je uspel umiriti in pripraviti. Navsezadnje se je za oba izšlo sanjsko. "Hvala trenerju Fabjanu. Nastopa sem si res želela. Morda toliko bolj, ker letos v pripravljalnem obdobju nisem imela večjih težav. Pred tem so bili ves čas prisotni manjši zlomi, zvini, težave z meniskusi in podobno. Na tekmovanju sem verjela vase. Vedela sem, da zmorem in da sem dobro pripravljena, čeprav me je bilo strah napake, ki te v judu lahko veliko stane."
STA
Foto: Aleš Fevžer