Zanimivo tekmovanje postaja vse večje

Avtor: Niko Slana
Datum: 14. 11. 2004
Takoj je predstavil Jadrana Plaznika, prav tako judoista in športnega pedagoga, ki je izpolnil izziv dobre izpeljave prvenstva: »Pri postavitvi prvenstva je sodelovalo veliko ljudi, vsi pa so prostovoljci,« je povedal. K tekoči izpeljavi je pripomogla tudi energična Nuša Lampe s svojo ljubljansko sodniško ekipo (Dušan Judnič, Goran Prša, Sašo žindič) in Majo žlenc, izjemno spretno voditeljico tekmovanja.

Prav po njeni zaslugi je vse teklo kot po maslu, za eno lopato peska v namazan stroj pa je poskrbelo vprašanje takojšnjega izplačila sodniških honorarjev. A to nastopajočih ni zadevalo in zato lahko trdimo, da je bilo srednješolsko prvenstvo veliko tekmovanje. Mnogi so se šolskega naslova razveselili, pa ne zato, ker so za slavo svoje šole osvojili medaljo ali pokal, pač pa zato, ker so na tatamiju umirili katerega od nasprotnikov, ki je bil zanje nočna mora.

Dijakinje
No, takih obračunov je bilo več pri dijakinjah kot pri dijakih.
Kakšen teden pred šolskim prvenstvom je potekal ženski judoistični turnir Heledes, tako da so dekleta imela še sveže spomine na svoje nasprotnice in dovolj »naboja« za revanžo. Tajda Ratajc (PKž Ce, do 48 kg), udeleženka kadetskega evropskega prvenstva v Rotterdamu, se je za takratni poraz oddolžila klubski kolegici Anji Pečnak (Sž žtore), Sendi Lešnjak (G Lendava, do 57 kg) pa Ani Tatalovič (GLž, športni oddelek 1. letnika). V tej kategoriji se je z nekaj učinkovitimi nastopi izkazala tudi Nastja Pristovnik (Sž S. Bistrica), učenka trenerja Francija žpesa – njen izrek je: »Rada zmagujem« –, a je v močni konkurenci pristala na 5. mestu. Tina Razinger (Sž Jes) v finalu pokala Heledes ni bila kos Ivanovi, zato pa je bila tokrat zelo vesela zmage nad Valerijo Četič (GLž), še posebno ker že nekaj časa trenira pri Olimpiji pod vodstvom Olge žtirba. Tajda Ketiš (SZž Mb, do 52 kg), ki postaja prepoznavni simbol dupleškega juda, pa je s svojim nastopom dokazala, da se za kakovostne tekmovalke v enem tednu ne more nič spremeniti, še posebno, če jo spremlja njen trener Petrič, ki sicer v klubu skrbi za ekipo kadetov. Tajda, ki je navajena moških prijemov, je brez večjih težav osvojila naslov šolske prvakinje. Njenega razmišljanja se je držala tudi Lea Murko (G Ptuj, do 70 kg), srebrna z evropskega kadetskega prvenstva v Rotterdamu in udeleženka nedavnega MSP in dijakinja športnega oddelka na ptujski gimnaziji, ki je prav tako pometla s konkurenco.

Dijaki
Kralj moškega dela šolskega prvenstva pa je bil zagotovo Matija Erjavec (Poslovno komercialna šola Celje, do 81 kg), ki ne samo, da ni dovolil nikakršnega presenečenja, pač je do konca deloval v slogu, ki ga je, v pogovoru za žport mladih, opisal Rok Drakšič, njegov klubski kolega iz Sankaka: »Sodoben judo je postal izjemno hiter in učinkovit.« In tako je deloval tudi Matija. Po vrsti so padali mnogi mladi obetavni tekmovalci, ki zdaj zagotovo že razmišljajo, kaj se jim je dogajalo na blazinah. Rok Ferjan, ki se je moral zadovoljiti šele s 7. mestom, je resignirano dejal: »Mi enkrat pač ni šlo,« Rok Leskovšek, ki je letel pod Matijevo močjo, pa se je raje zabaval s poziranjem za spominski posnetek. V kraljevski kategoriji se je izkazal tudi Stojan železnik (žC Slovenj Gradec), ki si je s someščanom Dejanom Balantom priboril bron. Zagotovo je bil zaslužen težje, kot na marsikateri drugi tekmi.

Ljubljanska trenerka Olga žtirba je na vprašanje, kateri tekmovalci izstopajo v množici nastopajočih, med prvimi omenila Aljaža Sedeja (SEž Lj). Aljaž se je v polno zasedeni kategoriji do 73 kg (21 tekmovalcev) izkazal s prodornim judom, vse do finalnega nastopa, kjer je odpravil še Roberta Mesariča (žC Slovenj Gradec), zdaj učenca rusko-slovenjegraškega trenerja, ki je do finala prav tako napredoval v velikem slogu. V nizu tekmovalcev z učinkovitimi nastopi je bil tudi Andrej Brda (Gimn. FM Ljutomer).

Simon Mohorovič (4. letnik športnega oddelka na GLž, do 60 kg) je bil prav tako eden izmed kraljev turnirja. Tekmovalec JK Bežigrad, ki bo prihodnje leto še zadnjič nastopal med mladinci, je prišel v Koper na višku priprav za prihodnjo sezono. Po tem ko mu je spodletel odmeven nastop na MSP 2004, bo skušal boljši vtis zapustiti na MEP 2005. Medtem ko je imel na lanskoletnem srednješolskem prvenstvu za uvod v prvenstvo svoj mini kvalifikacijski turnir z Matjažem Trbovcem za uvrstitev na MEP, pa je tokrat povsem v miru opravil nalogo. Rok Drakšič, njegov tradicionalni nasprotnik, se mu je izognil v kategoriji do 66 kg. Tako se je s Simonom v finalu pomeril Mitja Vidmar (žC N. mesto), ki ga Olga žtirba prav tako uvršča med obetavne tekmovalce, a je takoj napovedala izid finala: »Simon je eden od najbolj resnih judoistov, trenira dvakrat na dan, tako da Mitja nima možnosti,« je postavila piko na i. Na blazinah se je pojavil tudi Blaž Krajnc (Euro gimnazija Ljubljana, 5. mesto), ki so mu zdravniki še lani ob tem času prerokovali, da zaradi hude poškodbe kolena ne bo več stopil na blazine. Zdaj, tako kot Sendi Lešnjak, ponovno napreduje.

Najbolj živahno dogajanje je bilo ob blazini, kjer so merili moči za naslov v kategoriji do 66 kg, kjer je bilo prav tako zbranih 21 tekmovalcev. Nehvaležno vlogo je imel Rok Drakšič, srebrni z nedavnega MEP, saj je bilo več kandidatov, ki so mu želeli vzeti mero. Regina Jernejc, ki je skrbela za judoiste s klubsko pripadnostjo Sankaka, mu je z roba blazin pogosto kaj svetovala, nekajkrat upravičeno, saj mu je šlo že za nohte. Na koncu se je, a ne brez truda, uvrstil v finale, kjer ga je čakal Marko Prodan (GLž, JK žiška, do 66 kg), ki je do takrat prav tako razmetaval nasprotnike. A ob svojih predstavah ni bil posebno zadovoljen: »Do finala je še daleč,« je dejal, a je imel v mislih najbrž tudi že Drakšiča. Res, njun dvoboj je bil eden najbolj izenačenih, najbrž tudi najbolj privlačen, Roku pa se je poznalo, da je imel letos veliko pomembnih dvobojev. Bil je umirjen in prav nič v skrbeh. V zadnji prekinitvi pred udarcem gonga je spokojno čakal, da se bo nasprotnik ponovno postavil v položaj bojevnika – brez upa na zmago.

Denis žtih (SEžIT Nm) in Blaž Mlinarič (Gimnazija Lendava) sta bila najbolj izstopajoča tekmovalca v kategoriji do 90 kg. Zato pa je bilo zanimivo opazovati razplet v »absolutni« kategoriji nad 100 kg, kjer je na koncu slavil Mariborčan Mitja Jenuš (SEž Mb), ki je tako vzel nekaj veselja domačinom, saj so stavili na svojega Pipa – Daniela Toškana. Na prihodnjem turnirju bo najbrž že drugače, saj med njima ter Edijem Terzičem (SEPž Izola) in Miho Stražiščarjem (SžER Lj) ni bilo velike kakovostne razlike.