Za slovenski judo končana sanjska sezona

Avtor:
Datum: 24. 11. 2004
Za slovenski judo se je s pravkar minulim evropskim prvenstvom za mlajše člane do 23 let in tradicionalnim, že 41. tekmovanjem Nagaoka, končala sanjska sezona.

Pet olimpijskih nastopov, od koder so se iz Aten po zaslugi Urške žolnir slovenski judoisti vrnili s prvo kolajno za Slovenijo, dve kolajni na minulem EP in članskem EP v Bukarešti, kolajne z mladinskih prvenstev in odlični nastopi na tekmah svetovnega pokala pa zaenkrat juda, športa mehke poti, še niso dokončno postavili na zemljevid slovenskega športa, ki si ga glede na prikazano vsekakor zasluži.

Za najboljše judoistke in judoiste se je sezona tako do polovice januarja prihodnje leto, ko bo na sporedu tekmovanje Pohorskega bataljona, končala. In končala se je tako, kot so si mnogi pri Judo zvezi Slovenije in drugi ljubitelji športa s tatamijev le lahko želeli.

Urška žolnir, članica "vražjih Slovenk" in glavna akterka slovenskih uspehov, poleg olimpijskega brona je na letošnjem vojaškem svetovnem prvenstvu stopila na najvišjo stopničko, je trenutno prvo ime športa s tatamijev, čeprav ima ob klubskih kolegicah, varovankah trenerja Marjana Fabjana, Nives Perc, Petri Nareks in Luciji Polavder, ter Ljubljančanki Raši Sraki, lepo podporo pri osvajanju zmag tudi v prihodnje. Kljub temu pa predsednik Judo zveze Slovenije Bogdan Gabrovec ob tem izraža željo, da bi judo dekletom približali tudi drugod po Sloveniji, ne samo v Celju in Ljubljani. Dejstvo je, da zaenkrat ženska ekipa nima nekega zaledja, podmladka, ki bi čez nekaj let lahko enakovredno nizal dobre rezultate, kot so ga mnogi vajeni doslej. Prav zaradi tega je strateški načrt predsednika Gabrovca, ki je sicer napovedal svoje slovo od mesta prvega moža zveze, čeprav še ni povsem prepričan, da na februarskih volitvah ne bo vnovič kandidiral, judo še bolj približati mladim in si tako zagotoviti ustrezen kader za prihodnost.

"Trenutno je judo prisoten v polovici slovenskih osnovnih šol in polovici srednjih. S klubi je pokrita vsa Slovenija, nekoliko več zanimanja bi si želeli le iz Prekmurja. Edino s tem, da šport približamo mladim, se nam za njegovo prihodnost potem ne gre bati. Trenutni tekmovalci in tekmovalke imajo vse potrebno za zmage, poleg želje tudi hočejo posegati visoko in to je potrebno mladim privzgojiti že zgodaj," razlaga Gabrovec, ki si želi novih generacij, ki bi lahko stopile v čevlje zdajšnjih tekmovalcev in tekmovalk.

Poleg trenutno odličnega zastopstva v ženski konkurenci, se stvari po videnem premikajo na bolje tudi v moški konkurenci. Prednost moškega dela pa je prav številčnost, saj iz večje baze tekmovalcev izvira večja konkurenca in s tem posledično višja raven borcev. Tako slovenskemu šampionu Sašu Jerebu za ovratnik kimona v njegovi konkurenci že dihajo nekateri perspektivni mlajši borci, ki bi lahko po besedah predsednika v prihodnje sestavljali del reprezentance. "Naša naloga je, da čim bolj navdušimo slovenske klube, teh je zdaj že 51, da začno delati z mlajšimi selekcijami dovolj zgodaj, s čimer bi kasneje lahko izurili kvalitetne borce in borke. V zadnjih desetih letih, odkar sem na čelu zveze, se je precej premaknilo na bolje. Od skupaj 22 klubov leta 1994, jih je zdaj že 51, 52. je tik pred registracijo, praznujemo tudi 52. obletnico juda v Sloveniji, sam pa bom prihodnje leto tudi dopolnil 52 let. Zdi se mi, da številke govorijo nam v prid, čeprav je res, da se kljub letošnji olimpijski kolajni finančne zadeve, razen pri posameznikih, niso premaknile na bolje," dodaja Gabrovec.

Precej je namreč predsednika zveze zmotilo prav nezanimanje odgovornih za nadaljnji razvoj tega športa. Tako se na tokratnem prvenstvu ni prikazal nihče od vodilnih pri krovni športni organizaciji Slovenije OKS, svoje nezanimanje pa so pokazali tudi predstavniki Mestne občine Ljubljana, ki prav tako niso zmogli obiskati Hale Tivoli, ki je bila sicer z gledalci kar solidno zapolnjena. "Moti me predvsem mačehovski odnos nekaterih, ki si glede na delo, ki ga opravljajo, ne bi smeli dovoliti izostanka. Tukaj ne gre samo za pomanjkanje obljubljenih sredstev, gre za dejstvo, da kljub dosežkom ne vem, kaj bi morali še narediti, da bi se pristojni zganili in temu športu naklonili pozornost, ki si ga zasluži," razočaran ugotavlja Gabrovec, ki je prepričan, da bo prihajajoče MSP, ki bi ga naj Slovenija gostila enkrat po letu 2008, skoraj zagotovo ne bo organizirano v Ljubljani.

Kljub temu pa zadeve vseeno niso povsem črne. Zaradi odličnih rezultatov posameznikov v minulih letih, je judu država vseeno naklonjena. Poleg 14 štipendistov OKS, sedem redno zaposlenih športnikov, ki imajo s tem vse pogoje za trening, Slovenija plačuje tudi osem trenerjev, prav tako sta zaposlena trener moške reprezentance Filip Leščak in trener ženske Marjan Fabjan, judo pa je tudi že sedem let v prvi skupini slovenskih športov. Vendar kot še pravi Gabrovec, so judo za "svoj" vzeli le mediji, ki mu na srečo posvečajo prostor, ki mu pripada.