Odličja so postala stalnica

Avtor: STA
Datum: 23. 05. 2005
Ljubljana - Na Nizozemskem se je v nedeljo končalo letošnje evropsko prvenstvo v judu, od koder se je slovenska reprezentanca spet vrnila z odličjem. Bron Petre Nareks v kategoriji do 52 kg spet dokazuje, da je slovenski judo v razcvetu, kolajne na največjih tekmovanjih pa so postale stalnica.

Petra Nareks

Nosilke uspehov so še vedno dekleta, vendar se v zadnjem času z menjavo generacij tudi pri fantih počasi premika na bolje. Marjan Fabjan, brezkompromisni trener celjskega kluba Sankaku in selektor ženske izbrane vrste, je zadnjih nekaj let tisti, ki bi ga lahko imenovali za "glavnega krivca" številnih uspehov, ki so z olimpijskim bronom Urške žolnir na lanskih igrah v Atenah dosegli svoj vrhunec s prvo olimpijsko kolajno za slovenski judo. Na tokratnem prvenstvu stare celine se je ob odsotnosti žolnirjeve, ki je nastope zaradi poškodbe spremljala le s klopi, na zmagovalni oder povzpela še ena njegovih varovank - Petra Nareks. Dvaindvajsetletna žalčanka si je v petek okrog vratu nadela že svojo četrto medaljo s članskih EP, bronu v Mariboru leta 2002, srebru v Duesseldorfu leta 2003 in bronu v Bukarešti leta 2004 je tako dodala še en bron.

Ostala dekleta nekako lovijo priključek. Na Nizozemskem sta priložnost dobili še dve judoistki. Ljubljančanka Raša Sraka, ki je bila nekoč glavna nosilka uspehov v judu, je bila tokrat peta, kar pa še vedno ni zaskrbljujoče, saj je letošnja sezona s sredozemskimi in vojaškimi igrami ter svetovnim prvenstvom še dolga, EP pa le ena od postaj za preverjanje forme. Lucija Polavder se je na blazine po poškodbi vrnila šele februarja letos, potem ko je bila pol leta odsotna zaradi operacije obeh kolen. Tudi "težkokategornica" je že bila na poti proti vrhu, vendar se ob svoji nižji rasti le stežka kosa z velikankami nad 78 kg, poškodbe ji pri tem niso v pomoč, prav mladost pa je njena zaveznica.

Sašo Jereb
Manjka pika na i
Podobno velja za fante. Ob menjavi generacij pač ne gre takoj pričakovati velikih uspehov. žirovec Sašo Jereb, v soboto je osvojil sedmo mesto, je doslej že veliko pokazal, vendar pa tista prava pika na i še manjka. Dobri nastopi v svetovnem pokalu nakazujejo, da sta s trenerko Olgo žtirbo na pravi poti, res pa je, da je konkurenca v kategoriji do 73 kg, kjer Jereb tekmuje, praviloma vedno najbolj številčna. Podobno velja tudi za Borisa Greifa, ki ob uspešnem študiju na Medicinski fakulteti v Ljubljani, najde čas tudi za številne treninge in se v najmočnejši konkurenci šele preizkuša. Njegovo prvo člansko EP se je sicer končalo z enim porazom, ki pa ni bil preveč boleč, saj mu manjka predvsem izkušenj, ki so v športu "mehke poti" za zmage nujno potrebne.

Matjaž Ceraj in Primož Ferjan sta mlada tekmovalca, pred njima pa je še veliko preizkušenj, kjer se bosta lahko dokazala. Oba nastopata v najtežjih kategorijah, Ferjan do 100 kg, Ceraj nad 100 kg. Tukaj pa do uspehov vodijo le dolgoletne izkušnje. Težjih in izkušenih borcev ni moč preprosto presenetiti, njuni tokratni predstavi, ko sta sicer ostala brez uvrstitev, pa kljub temu dokazujeta, da lahko ob dobrih treningih in sodelovanju na največjih tekmovanjih s pridobivanjem izkušenj še veliko dosežeta. Fizična moč in dobra tehnika sta predpogoj za dobre uvrstitve, tega pa čez noč preprosto ni moč dobiti.

Uspehi so v slovenskem judu, vsaj kar se ženskega dela tiče, postali stalnica in kolajne z največjih tekmovanj že skoraj pravilo. Slovenska javnost je tako včasih, ko morda medalje ni, že skoraj razočarana. Počasi prihaja tudi obdobje, ko bodo najvišje posegali še fantje, morda že na junijskih sredozemskih igrah, bolj realno pa čez leto, dve. Kakorkoli, judo je po številu uspehov borcev in bork na poti, da postane slovenski nacionalni šport.