Že sreča, da ima s seboj čokoladni namaz

Avtor: Miha žimnovec
Datum: 17. 06. 2005
Judo: Sašo Jereb se na SP pripravlja na Japonskem

Ljubljana – Če bi judoiste spraševali po njihovi obljubljeni deželi, bi slej ko prej vsi po vrsti kot iz topa izstrelili, da je to Japonska. Deželo vzhajajočega sonca so zaradi priprav že večkrat obiskale tudi najboljše slovenske judoistke Petra Nareks, Raša Sraka in Urška žolnir, ravno te dni pa jo že drugič spoznava Sašo Jereb. Judoist, ki veliko obeta, je v Tokio odpotoval z namenom, da bi izpopolnil svojo tehniko, v želji, da bi čimprej uresničil svoje velike cilje.
»Japonska sodi v sklop priprav za septembrsko svetovno prvenstvo v Kairu, ki je zame drugo največje tekmovanje po olimpijskih igrah. Moje želje niso skrivnost: po uspehih v mladinski konkurenci si želim osvojiti kolajno tudi na večjem članskem tekmovanju. Bodisi na evropskem bodisi na svetovnem prvenstvu. Upam, da se bom čimprej dokopal do nje,« je izdal Jereb, ki si je tik pred odhodom v domovino juda prvič nadel kimono v elitni nemški ligi, v kateri je za Esslingen dosegel po eno zmago in poraz.
»že leta 2002 me je v svoje vrste vabil menedžer kluba iz Münchna, a do sodelovanja tedaj ni prišlo, ker mi tega v mojem klubu zaradi mladosti niso dovolili. Lani so se me zaželeli vodilni možje Esslingena, a sem jih moral zaradi poškodbe in priprav na olimpijske igre zavrniti. No, letos smo vendarle našli skupni jezik,« je pristavil 22-letni žirovec. Z njimi se dogovarja prek telefona in elektronske pošte, doslej pa so izpolnili vse obljube, zato bo tudi v prihodnje, če bo le utegnil, branil njihove barve.
Toda bolj kot z Nemci se Sašo v teh dneh ukvarja z Japonci. »S klubsko kolegico Tino Kukec se po navodilih trenerke Olge žtirba pripravljava na univerzi Tokai, ki sodi med najelitnejše v Tokiu. Na treningih sodeluje več kot 100 fantov in 40 deklet, vsi pa so izvrstni judoisti, kar je eden glavnih razlogov, da smo izbrali prav to univerzo. Za nameček so tu številna zveneča imena, med katerimi je verjetno najbolj znan Kosei Inoue, ki se je leta 2000 v Sydneyju ovenčal z naslovom olimpijskega prvaka v kategoriji do 100 kg,« je pojasnil Jereb in pri naštevanju legend posebej izpostavil nekdanja šampiona Jamašito in Sata: »Slednji je dekan te univerze in velja za eno od najbolj spoštovanih osebnosti na Tokaiju. Ko se pojavi na treningu, v hipu zavlada čista tišina. Občutek imam, da se ga vsi bojijo. Celo trenerji. Ne vem, zakaj, kajti sam sem z njim izmenjal nekaj besed in do mene je bil zelo prijazen.«
S sporazumevanjem ima v deželi vzhajajočega sonca kar precejšnje težave, ker jih le malo govori in razume angleško. Drugače pa je Japonska zanj svet zase. »Dežela je neverjetno čista, saj smeti skorajda ne vidiš na tleh. Tudi vrtovi so sila urejeni,« je bil nad prvim vtisom navdušen judoist Olimpije, ki pa mu življenje v domovini juda vseeno ni priraslo k srcu. »Z vremenom za zdaj nismo imeli preveč sreče, saj je vseskozi oblačno, moti pa nas tudi visoka vlažnost. Hrana prav tako ni ravno po mojem okusu. Na jedilniku nas vsak dan spremljajo juhe z algami, ocvrti piščanci in race ter seveda riž. A bom že preživel. Tudi s pomočjo čokoladnega namaza, ki sem si ga prinesel iz Slovenije,« je še dodal mladinski svetovni in evropski podprvak, ki je na nedavnem članskem evropskem prvenstvu v Rotterdamu ponovil lansko 7. mesto iz Bukarešte.
Povsem različne izkušnje ima tudi z Japonci. »Medtem ko so nekateri sila prijazni in bi radi pomagali na vsakem koraku, so drugi njihovo čisto nasprotje. Podobno velja tudi za tukajšnje judoiste, s katerimi se ne razumem najbolje, ker so precej naduti,« je za konec pripomnil Jereb, čigar edina zabava na Japonskem je – če se temu sploh lahko tako reče – nedeljsko nakupovanje in sprehajanje po trgovinah.


žportniki za odhod na sredozemske igre so se predstavili


Ljubljana
– IO Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) je pred kratkim potrdil 163 športnic in športnikov za nastop na sredozemskih igrah, ki bodo od 24. t. m. do 3. julija v Almerii, na včerajšnji novinarski konferenci pa se je predstavil večji del slovenske odprave pred odhodom v žpanijo. V letnem vrtu Grand hotela Uniona so zaradi obveznosti manjkali veslači, strelci in vaterpolisti, v športno-zabavnem programu pa so zato nastopili vsi najpomembnejši »španski« akterji.