Na obisku /Raša Sraka: Otroka ne bi silila v judo

Avtor: Uroš Kokošar/Vid Ponikvar
Datum: 12. 08. 2005
Izola - Nežna Raša Sraka živi za grob šport. A judo je grob le za bežne opazovalce. Slovenski olimpijki je judo več kot šport. Način življenja, brez katerega ne more živeti. A le dokler ne bo imela otroka.



Za judoiste je sezona po olimpijskih igrah izredno naporna. Po evropskem prvenstvu, sredozemskih in vojaških igrah jih čaka še nastop na svetovnem prvenstvu v Kairu. Letošnji "izplen" - peto mesto na EP, srebro na sredozemskih in zmaga na vojaških igrah - je zagotovo dober obet pred največjo tekmo te sezone. "Z letošnjimi rezultati sem lahko zadovoljna, kljub temu da v Rotterdamu nisem naredila, kar bi lahko. A gledam naprej. Zdaj na svetovno prvenstvo, ki bo septembra v Kairu. Neuspehi športnika potrejo, a to je pač sestavni del našega življenja. Priprave potekajo po planu, še vedno pa mi malo nagaja poškodba kolena. A tudi to gre počasi na boljše."



Slovenski judo ima kolajne z evropskega prvenstva in bron z olimpijskih iger. Lahko pričakujemo zdaj kolajno še na svetovnem prvenstvuž Mogoče prav od vasž "Kolajne v našem športu je zelo težko napovedati. Po olimpijskih igrah mnogi napovedujejo, da bo konkurenca okrnjena, a sama o tem ne dvomim. To je le svetovno prvenstvo. Kolajna je odvisna tudi od konkurence. Naša reprezentanca je že dovolj izkušena, tako da bi se lahko vrnili s kolajno. Ne bi rada napovedala, da jo bom osvojila. Zagotovo se je ni bi branila. Mislim, da še napredujem, in upam, da bom najboljše borbe prikazala prav v Kairu."

Mnogi ljubitelji juda v Sloveniji so bili po olimpijskih igrah v Atenah presenečeni, da se lahko zgodi, da bi bila to vaša zadnja tekma. Na koncu se je izteklo tako, da se še vedno borite na tatamijih in to zelo uspešno … "Z mojim tedanjim trenerjem se je iztekla pogodba in moral je oditi. Prišel je nov. Gregor Brod, s katerim se dobro razumem. Nimava težav, dobro sodelujeva in tudi zdaj dosegam odlične rezultate. Upam, da mi bo šlo tudi v prihodnje dobro."


Kako pa se razumete z reprezentančnim trenerjem Marjanom Fabjanom, ki slovi po "trdi" rokiž "Imava korekten odnos. Spoštujem ga kot selektorja. Običajno se dogovoriva, da treniram sama, saj ima on popolnoma drugačen način dela kot moj sedanji trener. Razume, da se je težko kar naenkrat podrediti popolnoma drugačnemu programu."



Zaradi nenehnih tekem in treningov ste veliko z doma. Za mnoge reči ste prikrajšani … Ste zadovoljni s svojim življenjemž "V judo sem prišla naključno - s sošolko sva se odločili, da bova natepla poredne fante (smeh). Potem mi je prišel v "kri" in postal sestavni del mojega življenja. Imam fanta Luko, ki je bivši judoist, in razume mojo odsotnost. Me podpira. To mi veliko pomeni. žport te prikrajša za marsikaj, a rada se tepem na tatamijih. Vse še lahko nadoknadim." Boste vse življenju ostali zvesti temu športuž "Nekako že. Vzgajati mlade je poseben izziv. Svojemu otroku pa bi pustila, da se sam odloči. Po svoje bi rada, da bi se ukvarjal s kakšnim drugim. Zagotovo pa ga ne bi silila, saj vem, da je to garaški šport in da se finančno sploh ne izplača.