Raša prvič na blazino z Matejo

Avtor: STA/Foto: Sportal/Vid Ponikvar
Datum: 11. 09. 2005
Kairo - Judoistka Raša Sraka je v Kairu osvojila prvo odličje na svetovnem prvenstvu v zgodovini slovenskega juda. že ne 26-letna tekmovalka Bežigrada je v 14 letih, kolikor že vztraja v športu „mehke poti", osvojila vse z izjemo olimpijske kolajne.

Ta seveda ostaja velika želja, vendar pa Ljubljančanka še ne ve, ali jo bo skušala osvojiti čez tri leta v Pekingu.

Simpatična in zgovorna borka se je v judu znašla skoraj po naključju. S sošolko Matejo sta se pogovarjali, da bi našli borilni šport in kdaj pa kdaj pretepali fante, ki so v tej starosti znali nagajati. Kot pravi slovenska šampionka, takrat še ni bilo tolikšne izbire pri borilnih športih. Raša je poznala zgolj karate, za judo pa je le slišala. Naključje je hotelo, da je bil judo klub Bežigrad dovolj blizu, da se je osnovnošolka pri 12 letih odločila obleči kimono.

S pridnim delom so prišli tudi rezultati in odločila se je vztrajati. Po dolgih letih treninga je v zadnjih petih letih vseskozi v širšem svetovnem vrhu. Začelo se je z naslovom sredozemske prvakinje v Tunisu 2001, leto kasneje je na prvenstvu Stare celine v Mariboru osvojila bron in prvo odličje na tekmovanju najvišje ranga, naslednje leto v Duesseldorfu 2002 pa je postala celo evropska prvakinja.

Judo ni agresiven šport

Precej podpore so tekmovalki vseskozi nudili starši, ki zaradi svoje ljubezni do potovanj skorajda ne manjkajo na nobeni tekmi. Kaj lahko bi se zgodilo, da bi starši spremljali obe hčerki, a je Rašina starejša sestra Maša, ki je prva oblekla kimono, vztrajala le dva meseca, Rašo pa je šport prevzel in zasvojil. "Judo te lahko ogromno nauči za življenje. Ko ga spoznaš, skoraj ne moreš več stran od njega," pravi Raša, ki se tudi po koncu aktivne kariere vidi v tem športu. "Ogromno prijateljev spoznaš, tvoje življenje se prične vrteti okrog juda," govori Sraka, ki že dve leti živi s fantom Luko, ki je prav tako nekdanji uspešen judoist.

Po mnenju Raše judo ni agresiven šport. "Seveda mora pokazati določeno stopnjo borbenosti, a pri tem ne gre za nasilnost. Na blazino stopim zato, da zmagam. Z nasprotnicami pač nisem prijateljica. Pozdravljamo se, a to je tudi vse. Osredotočim se na borbo in ne na tistega, ki mi stoji nasproti," meni Sraka, ki pa dodaja, da je zadeva pri fantih drugačna: "Oni so prijatelji, a se potem še vseeno lahko stepejo."



Priprave stanejo celo premoženje

"V tem športu si lahko na vrhu leto, dve, najboljši tudi 12. Če vidiš dvoje olimpijskih iger, je to velik uspeh, če na teh dobiš kolajno, si legenda. Sama sem imela priložnost okusiti nastop na OI, vendar sem temu podredila življenje. Zdaj bo drugače. Če bodo rezultati prišli s treningom, bom zagotovo nastopila še v Pekingu, o tem se bom odločila dve leti pred OI," razmišlja nosilka bronaste kolajne, ki si poleg športnih uspehov najbolj želi zaključiti fakulteto. "že v srednji šoli sem zadnja dva letnika delala po izpitih, zdaj sem že nekaj let zasidrana v prvem letniku Fakultete za šport. Preprosto nimam časa za to," nadaljuje Ljubljančanka, ki tudi zaradi tega še ne razmišlja o otrocih in družini.

"Srečo imam, da sem zaposlena v slovenski vojski, saj lahko tako nemoteno treniram. Od juda se pač ne da živeti, priprave na Japonskem stanejo celo premoženje. Letošnje in lansko leto sta bila natrpana s tekmovanji, za študij ni bilo časa. Prihodnje leto je na sporedu le evropsko prvenstvo, zato bo na mojih potovanjih stalnica tudi študijsko gradivo," še meni ena najboljših slovenskih judoistk, ki si tudi po koncu kariere želi ostati v tem športu - kot mentorica, učiteljica, ki bi svoje znanje lahko prenesla na tiste, ki ga potrebujejo in želijo.




STA
Foto: Sportal/Vid Ponikvar
Bron Srake na SP v Kairu