Sraka brez partnerice

Avtor: Drago Perko
Datum: 19. 09. 2005
V osnovni šoli je hotela namahati fante, ki so jo zafrkavali, zdaj mora dekleta, če hoče do medalje – V Kairu je Raša Sraka, ki mora po sparing partnerico v tujino, vzela bron

Bili so trenutki, ko je Raša Sraka že razmišljala, da reče zbogom tatamiju, obesi kimono v omaro in se dokončno posveti študiju. Na njeno srečo, bron s SP v Kairu je dokaz, se ni odločila za konec športne poti. Medalja iz Egipta je prišla kot naročena: »Gre za potrditev dela zadnjih let. V Atenah na olimpijskih igrah sem bila razočarana.« Potem je ostala še brez trenerja.
Po mesecu počitka je začela jeseni trenirati in si takoj na prvi vadbi poškodovala ramo. Po takšnih neuspehih se je težko motivirati. »To so najtežji trenutki.« Nekje so zapisali, da je Raša zelo stroga do sebe. Ona se s tem ne strinja najbolj, a priznava, da se trudi za popolnost. Tako je bilo tudi v zadnjem olimpijskem ciklusu pred lanskimi poletnimi igrami v Atenah, ko je štiri leta dobesedno živela za ta turnir. Na koncu pa ostala brez medalje, ki si jo je tako želela. »Tudi 9. mesto ni neuspeh,« prizna. Obenem se zaveda, da se je bila sposobna dokopati do medalje. Očita pa si ne, saj ve, da je bila res stoodstotno v projektu vsa štiri leta. Včasih tudi to ni dovolj. Tudi študij je postavila na stranski tir. že vedno je v prvem letniku fakultete za šport, se je pa zaobljubila, da naredi izpite za drugi letnik in karseda hitro konča šolo. Medalja iz Kaira ima še posebno težo, saj doslej na članskih svetovnih prvenstvih še ni stala na odru za zmagovalke.
Skoraj zagotovo ne bi bilo tega odličja, če ne bi v petem razredu Raša odkrila juda. »S sošolko sva hoteli trenirati eno od borilnih veščin.« Izbira ni bila velika. Judo ali karate. Na koncu sta pristali na judu. In zakaj prav borilne veščinež »Hotela sem natepsti fante, ki so mi nagajali!« Začela je v JK Bežigrad, še danes mu ostaja zvesta. Raša je edina članica v svojem društvu. To je velik hendikep, kajti po sparing partnerice je treba v tujino, kar zahteva še dodatna finančna sredstva. Po novem bo imela, in obenem vsa mladina v društvu, idealne razmere za delo v športno-plesni dvorani Bu – Ba.
V prostih trenutkih se rada zavrti v latinskoameriških ritmih. Tako kot fizični odmor je nujen tudi psihični počitek. Sezona, ki prihaja, bo namenjena slednjemu. Tudi če bo izpustila kakšen trening, si ne bo gnala k srcu. Kot se za vrhunski šport spodobi, je poln odrekanja. Trening ne sme trpeti: »Ne moreš si privoščiti prostega tedna in si reči, da boš vse nadoknadil naslednji teden, ko boš delal z dvojno intenzivnostjo.«
Egipt je ni fasciniral. Morda je temu botrovalo dejstvo, da ga je obredla z družino pred leti. Ob prvem obisku nekdanjega mogočnega kraljestva ob Nilu se je res dobro zabavala. Tokrat pa … Vajena reda in točnosti s prejšnjih tekmovanj je pričakovala, da bo tako tudi na Nilovi delti. A se je uštela. Organizatorji so padli na testu. Čistoča ni bila na nivoju, prvi dan se je tekmovanje začelo z enourno zamudo, ob prihodu z letališča v hotel so si morali judoisti najti minuto za počitek kar v preddverju hotela, saj sobe še niso bile pripravljene. Tako kot še ni pripravljeno Rašino koleno, ki si ga je poškodovala maja. V tem hipu še ne ve natančno, za kakšno poškodbo gre. Več bo jasno po prihodu iz Beograda, kamor se je odpravila spodbujat slovenske košarkarje na EP.