Takoj sem vedela, da je z nogo nekaj narobe

Avtor: Miha žimnovec
Datum: 04. 03. 2006
Judo: ali bo Urška žolnir okrevala do EPž
Ljubljana – Kadar ima hudič mlade ... »jih ima pa zares veliko!« Znani rek je včeraj kot iz topa dopolnila judoistka Urška žolnir, potem ko je Rudi Čajevec pregledal poškodbo njene leve noge, ki jo je staknila v sobotnem sklepnem dvoboju turnirja za svetovni pokal v Hamburgu. Znani celjski zdravnik je na žalost potrdil ugotovitev nemških kolegov, da se je pri naši bronasti olimpijki natrgal del zadnje stegenske mišice, kar pomeni, da je njen nastop na letošnjem vrhuncu – evropskem prvenstvu v Tampereju (od 26. do 28. maja) pod velikim vprašajem.
»Zgodilo se je kakšnih dvajset sekund pred koncem finala, ko sem poskušala vreči Japonko Ajumi Tanimoto, da bi nadomestila minimalen zaostanek. Takoj sem vedela, da je nekaj narobe, saj sem prav začutila, ko mi je počila mišica. Po tem se vstala in zaradi silnih bolečin v istem trenutku spoznala, da z levo nogo ni vse v najlepšem redu. V zadnjih sekundah sem le še stala na mestu in čakala na konec dvoboja,« se je bolečih zadnjih trenutkov spopada z olimpijsko prvakinjo iz Aten '04 še enkrat spomnila žolnirjeva.
Čeprav je bila judoistka celjskega Sankakuja – kot je poudaril njen trener Marjan Fabjan – vseh pet minut boljša od slovite Tanimoto, je na koncu vseeno potegnila krajšo. »To je bila čista kraja, kajti Urška je bila tista, ki je od vsega začetka narekovala ritem. Ne vem, kateri dvoboj so gledali sodniki, toda tega zanesljivo ne! To so jasno pokazali tudi gledalci, ki so sodniško razglasitev izžvižgali,« se je jezil selektor naše ženske reprezentance, sicer eden glavnih avtorjev slovenske judoistične zgodbe o uspehu.
Da so jo v hamburškem finalu oškodovali, je pritrdila tudi 24-letna judoistka iz Pernovega pri žalcu, ki običajno krivde za poraz ne vali na druge. »Mislim, da bi si zaslužila zmago, saj sem bila veliko bolj aktivna od tekmice. Za nameček sem jo večkrat vrgla, a sodniki teh metov niso točkovali. Kdo ve, morda do te poškodbe sploh ne bi prišlo, če bi takrat vodila,« je pribila žolnirjeva, ki se je po zlatih lovorikah v Sofiji in Budimpešti iz Hamburga vrnila s srebrno kolajno. Zaveda se, da je po toči zvoniti prepozno. Zdaj je, kar je. želi si le, da bi se lahko čim hitreje vrnila na tatami.
Koliko časa bo trajalo okrevanje, ne ve. »Ko sem to vprašala Čajevca, je bil zelo skrivnosten. Upam, da to ni slab znak. V ponedeljek grem spet na pregled k njemu in tedaj bom vedela več. želim si le, da mi ne bi bilo potrebno mirovati tri mesece, kakor trdijo nekateri,« je omenila judoistka Sankakuja, ki med svoje največje uspehe uvršča bronasti kolajni na olimpijskih igrah v Atenah in na lanskem svetovnem prvenstvu v Kairu.
Z največjih tekmovanj ji manjka le še lovorika s prvenstva stare celine in letos je bila odlično na poti, da bi si jo priborila. Toda kimona – kot je poudarila – ne misli vreči v koruzo. »Storila bom vse, da bom vendarle nastopila na Finskem, zato sem kljub bolečinam že začela vaditi. Zaradi poškodbe se bom zdaj osredotočila na zgornji del telesa in z utežmi krepila ročne mišice,« je še dodala žolnirjeva, ki ne bo rinila z glavo skozi zid. Če pač ne bo pravočasno okrevala, na evropskem prvenstvu ne bo nastopila.
Kot da bi si zloglasni Murphy za svojo tarčo v zadnjih dneh izbral JK Sankaku, mora jutri zaradi strdka v žili leve noge na operacijo tudi Fabjan. »Kirurgi bodo skušali prevrtati strdek. Če ne bo šlo drugače, pa bodo žilo presadili. Na žalost se je to na nas zgrnilo ravno zdaj, ko pridejo k nam trenirat nekatere japonske in italijanske judoistke. Upam, da bom lahko čimprej zapustil Klinični center, dotlej pa bo morala trening voditi Urška,« je zaupal eden najboljših judoističnih trenerjev na svetu, ki je prepričan, da bo prej ali slej spet posijalo sonce ...
[IMG1]
BOLEČINE SO žE ZMERAJ HUDE-Urška žolnir(levo)si je tik pred koncem sobotnega sklepnega dvoboja z Japonko Ajumi Tanimoto na turnirju za svetovni pokal v Hamburgu nesrečno poškodovala levo nogo.
Miha žimnovec