Zmagoslavje za zgodovino

Avtor: Miha žimnovec
Datum: 09. 04. 2006
Moskva – Incident, ki ga je predvčerajšnjim med rednim letom z Brnika proti Moskvi na letalu Adrie Airways, na katerem je bilo tudi slovensko zastopstvo v judu, povzročil opiti ukrajinski potnik (zaradi njegovega razgrajanja je moral pilot celo zasilno pristati v Varšavi), je Roka Drakšiča pustil povsem hladnega.
Nadarjeni judoist celjskega Sankakuja je namreč kljub zapletom, ki so nastali zaradi poznega prihoda v glavno mesto Rusije, včeraj z zmagoslavjem v kategoriji do 60 kilogramov dosegel največji uspeh našega moškega juda, kar zadeva turnirje za svetovni pokal. »Roki«, kakor ga kličejo prijatelji, je namreč osvojil zlato kolajno na t. i. tekmovanju za superpokal A v glavnem mestu Rusije, kar se pred tem ni posrečilo še nobenemu slovenskemu judoistu.
»Sploh nisem vedel, da sem prvi Slovenec, ki je zmagal na turnirju za super pokal A. Lepo, zelo sem zadovoljen,« se je sinoči smejalo komaj 19-letnemu Drakšiču iz Griž pri Celju, kjer živi tudi njegova odlična klubska sotekmovalka Lucija Polavder. Judoist Sankakuja je bil včeraj zares nerešljiva uganka za tekmece, ki mu niso bili kos, če so se še tako trudili. Po zanesljivih zmagah nad Rusom Kudjakovom (7:0), Gruzincem Suhvanijem (10:0) in Madžarom Burjanom (10:0) je Roki v polfinalu s t. i. zlato točko v podaljšku (met za wasari) izločil Izraelca Jekutiela, v velikem finalu pa je s 3:0 ugnal še Nizozemca Houkesa.
[IMG1]
Rok Drakšič
Tako je Drakšič tik pred zdajci izpolnil normo za nastop na evropskem prvenstvu, ki bo konec maja v Tampereju. »Ker sem še mladinec, kakšnega posebnega pritiska nisem čutil. Moja želja po nastopu na Finskem je bila očitno večja,« je poudaril dvakratni mladinski evropski podprvak, ki si je tako po lanskem tretjem mestu v Budimpešti priboril še drugo kolajno na članskih turnirjih za svetovni pokal. Nočne more, ki so jo kakor v kakšnem akcijskem filmu (ali bolje komediji) po vzletu doživeli v letalu, razumljivo ni bilo najlaže spremljati.
»Seveda sem bil podobno kot preostali potniki živčen, ker nisem vedel, kaj nas čaka. Toda na borbe ta incident, ki nas je spravil celo na rusko televizijo, vendarle ni vplival. Bolj se mi je gotovo poznala utrujenost od celodnevnega potovanja, saj smo v hotel prispeli šele pozno ponoči, na prizorišče tekmovanja pa smo se podali že navsezgodaj,« je pojasnil Drakšič, ki bo danes s tribun navijal za Rašo Sraka (Bežigrad, do 70 kg), Tino Kukec (Olimpija Krmelj, do 78 kg) in Marka Petriča (Olimpija, do 81 kg). Na moskovske blazine sta včeraj stopila tudi Simon Mohorovič (Bežigrad, do 66 kg) in Sašo Jereb (Olimpija, do 73 kg), ki sta ostala praznih rok. »Trenutno se zelo slabo borim, ker nimam nobene volje,« je bil razočaran 23-letni žirovec.
Marjan Fabjan, trener JK Sankaku, katerega član je zlati Drakšič, je imel preprosto razlago za dosežek svojega varovanca: »V nasprotju z vodstvom Judo zveze Slovenije, ki je po mojem mnenju določilo prenizko normo za evropsko prvenstvo (peto mesto na turnirju za svetovni pokal), sem jaz od svojih fantov zahteval najmanj kolajno. Roki se je zato tokrat boril kot lev, ker je vedel, da ne bo potoval na Finsko, če ne bo na zmagovalnem odru.«
Mi. ž.