Ni jim mar politika, razvoj hočejo

Avtor: Marjan Horvat
Datum: 05. 06. 2006
Na javni razpravi o prihodnosti športa v Ljubljani ni manjkalo ostrih besed

Sašo Ožbolt: "V Ljubljani je ogromno klubov in društev. Treba bi bilo narediti selekcijo, večino denarja nameniti klubom oziroma športom, ki imajo tradicijo in nekaj pomenijo"



Foto: Janko Rath
"Nov stadion je privid," so ugotovili na razpravi o ljubljanskem športu.


"žportna zveza Ljubljane (žZL) je prejšnji teden organizirala javno razpravo z naslovom Kakšen šport hočemo v Ljubljani. Na presenetljivo dobro obiskani razpravi je bilo slišati veliko kritičnih besed o usmeritvi razvoja športa na področju Mestne občine Ljubljana. Seveda pa so govorniki izhajali iz svojega športa in z osebnim pogledom, brez nekih splošnih sintez ali iskanja skupnih izhodišč.ś

Uvodoma je predsednik žZL Janez Sodržnik dejal, da je športnikom vseeno, katera opcija je na oblasti, desna ali leva, šport potrebuje vso podporo mestne oblasti. Brez dobre strategije in denarja ne bo rezultatov za širok krog ljudi, ki se ali pa bi se radi ukvarjali s športom in rekreacijo v najširšem pomenu. Ne gre le za nove stadione in košarkarske dvorane, temveč za vsakodnevno športno udejstvovanje šolarjev, študentov, gre za klube in društva, v katerih delajo številni prostovoljci.

"Niti prešteti ne znamo, koliko ljudi ljubiteljsko dela v športu. Če bi kdo finančno ovrednotil ure prostovoljnega dela, bi prišli do visoke številke, ob tem pa do velike moči v rokah volonterjev, ki je neovrednotena in nepriznana," je dejal Janez Matoh. Oto Giacomelli je omenil prejšnji teden sprejeti novi zakon o društvih, na katerega je imela civilna sfera veliko pripomb, kritični so bili športna društva in športni delavci, toda njihove pripombe niso bile upoštevane. "Zakon o društvih je proti interesom civilne družbe," trdi Giacomelli. Predsedniki bodo odgovarjali za poslovanje društva tudi s svojim premoženjem, kar naj bi odganjalo ljudi iz društev.

"Toda po novem zakonu še ni niti eno društvo propadlo, po starem jih je na desetine," je hotel biti duhovit eden izmed razpravljalcev. Novi zakon je bil namreč sprejet dan pred razpravo. Nina Pirnat je spomnila, da so v Ljubljani trije smučarski klubi, a ni niti enega vadbenega poligona za njih. Aleš Remih je govoril o stadionu kot ljubljanski fatamorgani. Slišali smo besede o težavah študentskega športa, športa starostnikov, hipodroma, pa tudi o politični motiviranosti razprave.

Tudi ljubljanski vrhunski športniki so izrazili svoja mnenja. Igor Beribak, trener mladih hokejskih selekcij, opaža, da se "stanje v športu v Ljubljani iz leta v leto slabša. Premalo se vlaga v gradnjo novih objektov in popravilo starih". Skakalec Jernej Damjan pravi, da je najslabši položaj v kolektivnih panogah: "V športnem pogledu Ljubljana ni več metropola Slovenije." Plavalec Peter Mankoč opaža veliko pomanjkljivosti v obstoječi infrastrukturi, ki je slabo vzdrževana in slabo opremljena: "Problem športne infrastrukture je splošen in posega tudi na področje športne rekreacije."

Judoistka Raša Sraka meni, da potrebuje vrhunski šport v Ljubljani nov zalet. Tudi košarkar in idol mladih Ljubljančanov Sašo Ožbolt ni skoparil z ostrimi besedami: "Premalo se vlaga v ljubljanski šport, želje po rezultatih pa so velike. Lahko se zgodi, da kmalu ne bomo imeli niti enega resnega kluba, ki bi kaj pomenil v evropskem športnem prostoru." Po njegovem lahko gre tudi košarka po poti ljubljanskega nogometa: "Problem je tudi ta, da je v Ljubljani ogromno malih klubov in društev. Treba bi bilo narediti nekakšno selekcijo in večino denarja nameniti klubom oziroma športom, ki imajo tradicijo in nekaj pomenijo."

Mesto Ljubljana bi moralo do leta 2016 realno povečati sredstva za 6 odstotkov letno in ob tem poskrbeti za zasebni kapital, ki bi bil zainteresiran za vlaganje v športno infrastrukturo. Te v Ljubljani primanjkuje ali pa je v slabem stanju. Nekaj je tudi povsem propada (bazen Kolezija) ali pa so objekti prazni (TVD Partizan), ker je mesto izgubilo lastništvo oziroma skrbništvo nad njimi in se že nekaj let tožari, da bi spet prišli v njeno last oziroma upravo.

Večje športne investicije v Ljubljani naj bi bile namenjene za nov osrednji nogometni stadion, pokriti olimpijski plavalni bazen, novo večnamensko športno dvorano, skakalni center, dvorano za gimnastiko, novo ledeno ploščad, nekaj večnamenskih športnih dvoran in urejene športnorekreacijske površine ob Savi, ki bi ob obstoječi infrastrukturi omogočile celostni razvoj športa v mestu.



Marjan Horvat