AljaŽ Sedej: Z drugim mestom na MEP bi bil razočaran

Avtor: Peter Prelc/Sportal
Datum: 11. 10. 2007
Sedej je na pred kratkim končanem evropskem prvenstvu za mladince osvojil zlato medaljo in s tem prinesel po dolgih 28 letih prvo moško zlato odličje z MEP, saj se je nazadnje slednjega veselil Franc Očko. Devetnajstletni član JK Bežigrad je eden izmed največjih talentov slovenskega juda, kljub temu da nastopa še v mladinski konkurenci, pa ima v 'žepu' tudi že zmago s svetovnega pokala A za člane, saj je do slednje prišel februarja letos v Budimpešti. Judo je začel trenirati pri desetih letih na osnovni šoli Valentina Vodnika, kjer je imel JK Bežigrad svojo sekcijo in jo je vodil Grega Brod, ki je tudi sedaj njegov trener.



Minuli konec tedna ste postali mladinski evropski prvak. Je to vaš največji dosežek doslej, glede na to, da je to sploh prva zlata medalja za slovenski moški judo po 28 letih na MEPž

To je gotovo eden izmed večjih dosežkov v mojem življenju. Seveda so cilji še večji. Če sem iskren, bi bil razočaran z drugim mestom na MEP, saj sem bil lani tretji in sem letos računal na zmago. že posebej zato, ker sem v letošnji sezoni zmagal tudi že na članskem svetovnem pokalu A in glede na to, da prikazujem tako dobre borbe že pri članih, sem bil sam pri sebi prepričan, da bom pri mladincih 'pometel' s konkurenco. Vendar me je nato na sami tekmi zgrabila kar velika trema, kakršne še nikoli nisem imel. V prvi borbi sem zato šel na gotovo zmago, nisem želel tvegati, tako sem do zmage prišel šele po zlati točki. Nato mi je le steklo, s tem pa tudi nisem imel več treme. Po vsem tem sem tudi spoznal, da nasprotniki v mladinski konkurenci le niso tako lahek nasprotnik, kot sem mislil.

Omenili ste večje cilje za prihodnje. Kakšni bodo tiž Se morda spogledujete tudi z nastopom na olimpijskih igrah v Pekinguž

Od zmage v Budimpešti so se začele pojavljati možnosti za nastop na OI. Mislim, da obstajajo realni cilji, da se uvrstim na igre v Pekingu. Nekaj točk sem dobil v Birminghamu, ko sem bil peti, nato sem bil v Rotterdamu sedmi, kjer sem imel kar nekaj smole. Vendar sem tu premagal tekmovalca, ki je bil na OI v Atenah tretji. Sedaj me čaka tekma v Bakuju, kjer bomo videli, kako bo šlo. Če se mi bo kaj ponesrečilo, se bom skušal čim bolje pripraviti na prihodnje leto, ko je pred mano še pet turnirjev in evropsko prvenstvo, prek katerih se bom skušal uvrstiti na OI.

Kako poteka priprava na tekmož Imate podatke o vseh tekmecih in jih nato preučitež

To je veliko odvisno od žreba. Trener (op. p. Grega Brod) se ga udeleži in mi nato v primeru, da je ugoden, sporoči dan pred tekmo, drugače pa malo kasneje. Za MEP mi je povedal noč pred tekmo, tako da sem malo težje zaspal (smeh).

Na tekme svetovnega pokala ste odšli velikokrat brez trenerja, saj imajo dekleta ponavadi svoje tekme svetovnega pokala istočasno. Je to za vas kaj težjež Ali komunicirate z njim pred vsako vašo borbož

Grega gre velikokrat na tekmo z Rašo (op. p. Srako), pri kateri so možnosti za nastop na OI večje kot pri meni. Vendar sva na telefonu vedno, tako pred borbo kot tudi po njej. Slišiva se tudi takoj, ko priletim v tisti kraj, kjer je na sporedu tekma svetovnega pokala A. Zadeve o vsem potekajo tako prek telefona.

Se na katerega nasprotnika posebej, ne glede na žreb, pripravljate na treninguž

Treningi ponavadi, razen v zaključnem delu, pred velikim tekmovanjem niso naravnani na vsakega nasprotnika posebej. Vadimo različne tehnike, proti različnim tipom nasprotnikov. želim si, da bi bil moj judo čim bolj raznovrsten in da bi zmagoval s čim več različnimi tehnikami. Pred vsako borbo mi trener, ki ima podatke o vsakemu nasprotniku, pove, kaj moram delati, kako me bo skušal nasprotnik prijeti, kaj ne smem narediti … Velikokrat se mi zgodi kakšna napaka, kot tudi na MEP. S trenerjem sva skovala taktiko za ruskega nasprotnika, mladinskega svetovnega prvaka iz Dominikanske republike. Natančno sem vedel, kaj moram storiti in kako. A me je nasprotnik vseeno uspel vreči. Na srečo sem ostal zbran in borbo obrnil v svojo korist.

Kaj mislite, da je vzrok v razmerju med dekleti in moškimi v slovenskem judu, da prve dosegajo veliko boljše rezultatež

Težko bi dejal kaj je vzrok, je pa res, da je moških pri nas bolj malo v vrhu svetovnega juda.

Ali dajete v borbi prednost atraktivnemu judu s tveganimi meti ali bolj taktično zamišljeni borbi, kjer se zmaguje z najmanjšimi možnimi prednostmi ali celo kaznimiž

Na tekmi rad vidim, da je tehnika meta videti lepo. Rad tudi vidim, da nasprotnika vržem lepo. Na MEP mi je trener zabičal, da ni važno, kako pridem do zmage in kako je videti, da pridem do zmage, saj je važno le, da zmagam. Kadar grem na tekmo zelo sproščen, kot je bilo v Budimpešti, ko mi je Grega dejal, da ni važen rezultat, ampak le to, da se borim. V takih primerih, ko sem zares sproščen, mi ponavadi uspe kakšna zares lepa tehnika meta.

Postali ste študent. Kako usklajujete šolo in treninge, glede na to, da praktično nimate nič časaž

Priznati moram, da na faksu še nisem bil (smeh) in še lep čas ne bom. Nekako je sedaj konec sezone, vendar je začetek prihodnje tako blizu, da nimam počitka, saj tekmujem tudi pri mladincih, mlajših članih in članih. Letos je bilo zares naporno leto zame. Sedaj me čakajo priprave na Rogli, nato na Japonskem in enostavno ne najdem časa za faks. Zelo rad bi sicer šel na njega, saj me smer, kamor sem se vpisal, zares zanima. Vsako možnost, ki jo bom imel, da grem na faks, bom izkoristil. Obljubim (smeh).

Nekje ste dejali, da ste nori na kokakolo in da vam jo mora trener prepovedati. Je slednja še vedno vaša razvadaž

Kokakola bo pri meni vedno na vrhu, vsaj zdi se mi tako. Kot judoist moram gledati na kilograme, saj se zgodi, da jih imaš pred tekmo preveč. Zaradi tega ne smeš jesti in piti, saj gledaš le, da izgubiš odvečno težo. Takrat gre meni vedno le po glavi, kdaj bom imel toliko kilogramov manj, da bom lahko spil lahko vsaj pol litra kokakole ali pa vsaj en deci (smeh).

Foto Vid Ponikvar/Sportal