Fabjan dvorane Ahoy še pogleda ne več /SP v judu: prvič po letu 2003 brez kolajne

Avtor: Miha žimnovec
Datum: 31. 08. 2009
Rotterdam – Vsake tradicije je enkrat konec in tako se je po šestih letih neslavno prekinil tudi slovenski niz osvajanja kolajn na največjih tekmovanjih, potem ko se je že pred sklepnimi dvoboji od svetovnega prvenstva v Rotterdamu poslovila še Lucija Polavder. Judoistka celjskega Sankakuja je namreč včeraj v uvodnem krogu kategorije nad 78 kilogramov po pričakovanju z ipponom ugnala malo znano Američanko Nino Cutro-Kelly (10:0), potem pa klonila pred Britanko Karino Bryant (0:5) in že dopoldne začela pospravljati prtljago za vrnitev v domovino, k čemur jo je priganjal trener Marjan Fabjan.
Od našega poročevalca

»Če nad predstavama, ki sem ju uprizorila v Rotterdamu, še nisem tako zelo razočarana, pa z izkupičkom seveda ne morem biti zadovoljna. A zdaj je, kar je, popraviti ga tako ali tako ne morem več. Bo pa naslednjič bolje,« je izjavila Polavderjeva, potem ko je morala v medsebojnih obračunih še petič priznati premoč poznejši svetovni podprvakinji Byantovi.

»Prva borba je šla po načrtih, tudi proti Britanki, ki ima že dvanajst kolajn s svetovnih in evropskih prvenstev, sem dokazala, da se lahko še vedno kosam z najboljšimi v svoji kategoriji. Na koncu me je čisto malo ločilo od zmage, saj je bila Karina že pošteno utrujena,« je 24-letna Grižanka, pred dvema letoma na SP v Riu de Janeiru srebrna v odprti kategoriji, še pristavila, preden je besedo prepustila svojemu trenerju pri Sankakuju.

»Niti sekunde ne zdržim več tu, dvorane Ahoy še pogledam ne več,« se je po prihodu v mešano cono že mudilo domov Fabjanu, a si je nato le vzel čas za daljši pogovor s slovenskimi poročevalci. »Za nikogar ne morem reči, da se je slabo boril. Vsi so dali od sebe vse in že za to, da so prestali priprave, si zaslužijo vse čestitke. Za peto mesto Urške žolnir v takšni konkurenci ne moremo reči, da gre za neuspeh, zato nisem razočaran. že kako dobro se namreč zavedam, da ne moremo na slehernem tekmovanju pričakovati kolajne,« je poudaril strokovni direktor pri JZS.

Vendar pa Fabjan ne bi bil Fabjan, če po teh pozitivnih besedah ne bi bil tudi kritičen. »Zadovoljen seveda ne morem biti. Polovica naših judoistov je na svetovnem prvenstvu merila na lovoriko, bili smo ji blizu, a na koncu – tudi po spletu nesrečnih okoliščin – ostali brez nje. žkoda, toda spodrsljaji so povsod,« je omenil selektor slovenske ženske reprezentance v judu in ob žolnirjevi posebej pohvalil tudi Rašo Sraka Vukovič, ki si je predvčerajšnjim po zanesljivih zmagah nad Kitajko Shumei Dou (5:0) in Brazilko Mario Portela (7:0) ter porazih z Japonko Mino Vatanabe v podaljšku (0:10) in Tunizijko Houdo Miled (0:5) priborila sedmo mesto v kategoriji do 70 kilogramov.

»Vedela sem, da bo s Tunizijko težko, kajti njen slog borbe mi res ne ustreza. Razlika je bila na koncu res majhna; izgubila sem zaradi dveh kazni za domnevno neaktivnost. Toda Houda ni bila nič aktivnejša od mene. Kaj je naredila in pokazala več od menež Vse, kar je storila, je bilo to, da je preprijemala 'gard',« se je 29-letna Ljubljančanka jezila na sodnike, ki so ji podelili dva sporna opomina, zaradi katerih je bila najmanj ob peto mesto.

Z zmagama nad Kitajko in Brazilko ter dobro predstavo s favorizirano Japonko so se ji apetiti – razumljivo – povečali, kajti prepričala se je, da je odlično načrtovala formo. »Sedmo mesto ni slabo, ko pa si že enkrat tako visoko, si želiš še višje. Zdaj si moram najprej vzeti malo oddiha, da si telo opomore, kajti z možem Luko še niti na poročnem potovanju nisva bila. žele potem se bova s trenerjem Gregorjem Brodom pogovorila, kako naprej …« je še dejala Sraka Vukovič, preden se je s svojo drugo najboljšo uvrstitvijo na SP po bronasti kolajni v Kairu '05 poslovila od Rotterdama. Ki si ga bodo slovenski ljubitelji juda zapomnili predvsem po tem, da je bil to prvi veliki turnir po letu 2003 oziroma po svetovnem prvenstvu v Osaki, na katerem naši borci niso osvojili kolajne …
[IMG1]